Spoštovane sodelavke in sodelavci v slovenskih vrtcih, spoštovani starši in vsi, ki soustvarjate prostor zgodnjega otroštva,

ob začetku novega šolskega leta se vrata vrtcev znova odpirajo otroškemu smehu, radovednim pogledom, negotovim prvim korakom in številnim vprašanjem. Za nekatere otroke bo to prvi vstop v vrtec, za druge veselo snidenje s prijatelji in znanimi odraslimi. Za vse pa se začenja novo poglavje – polno priložnosti za igro, raziskovanje, povezovanje in odraščanje.

Novo šolsko leto običajno začnemo z načrti, cilji in dogovori. Vse to je pomembno. Toda preden odpremo dokumente in se posvetimo uresničevanju zastavljenih nalog, se velja ustaviti ob bistvenem spoznanju: otrok se razvija v odnosu.

Možgani se v prvih letih otrokovega življenja razvijajo hitreje kot kadar koli pozneje. Vsak pogovor, pogled, nasmeh, odziv in trenutek skupne igre ustvarja in utrjuje povezave, ki so temelj prihodnjega učenja, duševnega zdravja in zaupanja vase.

Ko otrok pokaže, vpraša, se nasmehne, zajoka ali nas povabi v igro, nam nekaj sporoča. Naš odziv mu pove:

»Vidim te. Slišim te. Pomemben si mi.«

Prav ti kratki, vsakdanji trenutki so lahko za otrokov razvoj najpomembnejši. Pogovor med oblačenjem, skupno opazovanje mravlje, potrpežljiv odgovor na vprašanje ali mirna bližina ob stiski se odraslemu morda zdijo majhni. Otroku pa dajejo občutek varnosti in pripadnosti ter dragoceno izkušnjo, da je v svetu viden, slišan in sprejet.

Vsak otrok potrebuje odraslega, ki verjame vanj, ga vidi in nad njim ne obupa. To ne pomeni, da moramo biti popolni. Pomeni, da smo prisotni.

Pomembno je, da otroka ne presojamo zgolj po njegovem vedenju, temveč poskušamo razumeti sporočilo, ki se skriva za njim. Da ne opazimo le tega, česar še ne zmore, ampak prepoznamo tudi njegove interese, sposobnosti in področja, na katerih potrebuje našo spodbudo. Da mu dovolimo poskusiti, raziskovati, se zmotiti in začeti znova.

Pomembni odrasli zna počakati, se skloniti k otroku in ga pogledati v oči. Opazi tudi tihega otroka in v nemirnem vedenju prepozna morebitno stisko. Približa se, kadar otrok potrebuje njegovo bližino, mu ponudi oporo, kadar jo išče, ter mu zaupa in se umakne, ko je pripravljen poskusiti sam.

Takšne odnose v vrtcu soustvarjamo vsi zaposleni.

Otrok namreč ne doživlja le vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, temveč celoten vrtec: prijazen jutranji sprejem, varno in spodbudno igralnico, skrbno pripravljeno hrano, čist prostor, urejeno igrišče, zanesljivo organizacijo in spoštljive odnose med odraslimi. Vsak zaposleni s svojim delom prispeva k občutku, s katerim otrok zjutraj vstopi v vrtec in ga ob koncu dneva odnese domov.

Zato je začetek šolskega leta naš skupni začetek.

Pred nami bodo dnevi navdušenja in dnevi preizkušenj. Otroci bodo potrebovali vsak svojo mero časa, bližine, gibanja, tišine in spodbude. Tudi odrasli bomo potrebovali razumevanje, sodelovanje in podporo drug drugega.

Naša moč ne bo v tem, da bomo vedno poznali vse odgovore. Naša moč bo v tem, da bomo ostali povezani, radovedni in pripravljeni sodelovati. Kakovost vrtca namreč ne nastaja le v dokumentih. Nastaja predvsem v odnosih – med otroki, zaposlenimi, starši in širšo skupnostjo.

Vsak vrtec ima svojo zgodbo, ki so jo skozi leta soustvarjale generacije otrok, družin in zaposlenih. Ob začetku novega šolskega leta se zato ne oziramo le na prehojeno pot, temveč tudi naprej.

Vprašajmo se: kakšen vrtec ustvarjamo danes in kakšnega želimo predati otrokom prihodnosti?

Naj bo to vrtec, v katerem je vsak otrok viden in slišan. Vrtec, v katerem ima igra resnično vrednost. Vrtec, v katerem otrok sme raziskovati, postavljati vprašanja, izražati svoje zamisli in soustvarjati svoj dan. Vrtec, v katerem se strokovnost kaže tudi v občutljivosti, odgovornosti, premišljenem strokovnem presojanju in pripravljenosti na refleksijo.

Ob začetku novega šolskega leta želim vsem zaposlenim v slovenskih vrtcih dovolj strokovnega poguma za premišljene odločitve, dovolj odprtosti za učenje od otrok ter dovolj medsebojnega zaupanja za iskreno sodelovanje.

Vodstvom vrtcev želim modrost pri usmerjanju, odločnost pri varovanju kakovosti ter posluh za ljudi, ki vsak dan soustvarjajo življenje vrtca.

Staršem želim občutek, da so slišani, spoštovani in sprejeti kot pomembni partnerji.

Otrokom pa želim obilo igre, smeha, raziskovanja in prijateljstev – predvsem pa odrasle, ob katerih bodo lahko čutili:

»Tukaj sem varen. Tukaj sem sprejet. Tukaj smem biti jaz.«

Otroci si morda ne bodo zapomnili naših načrtov, poročil in sestankov. Zapomnili pa si bodo občutek, ki smo ga ustvarili. Zapomnili si bodo, ali smo jih opazili, jim prisluhnili in verjeli vanje.

Zato naj nas v novem šolskem letu povezuje skupna misel:

Vsak trenutek šteje.

Vsak odnos šteje.

Vsak otrok potrebuje nekoga, ki verjame vanj.

Vsak izmed nas je lahko njegov pomembni odrasli.

V imenu Skupnosti vrtcev Slovenije vam želim srečno, povezano in navdihujoče novo šolsko leto 2026/27.

dr. Silvija Komočar

predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije