Odziv na tiskovno konferenco 4. 7. 2023 – Združevanje ljubljanskih vrtcev
Tako člani Upravnega odbora kot tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije smo ob nameri združevanja vrtcev izjemno presenečeni, saj je v okviru razvoja organizirane predšolske vzgoje v Sloveniji, ki je po svoji kakovosti v evropskem vrhu, v zadnjih 20 letih v vrtcih trend razdruževanja in ne združevanja. O nameri združevanja ljubljanskih vrtcev smo na sejah odbora razpravljali in tudi zavzeli enotno stališče, ki predstavlja mnenje vseh slovenskih regij in vam ga predstavljamo v nadaljevanju. Naj poudarimo, da pri razpravi ni šlo zgolj za »strah, da se bo to zgodilo tudi v ostalih občinah«, kot je bilo izpostavljeno na tiskovni konferenci, temveč predvsem za skrb, kaj bo to pomenilo za kakovost vrtcev na strokovni ravni.
Ohranjena avtonomija ravnateljev ljubljanskih združenih vrtcev, ki je bila na tiskovni konferenci večkrat omenjena, je zgolj besedna fraza, če ravnatelju odvzamemo poslovodsko funkcijo. Za dobrimi nameni prevzemanja poslovodenja s pleč ravnateljev, da bi se »imeli časa ukvarjati s stroko«, lahko tičijo številne pasti, ki jih ravnatelji nekaterih vrtcev, ki so financirani po namenih, občutijo že zdaj. Govorimo o načinu financiranja, ko ustanovitelj določa, kolikšen del sredstev, namenjenih za predšolsko vzgojo na ravni občine, lahko vrtec porabi za določen namen. Nekateri ravnatelji v tako financiranih vrtcih že zdaj ne morejo vedno, pa čeprav na podlagi tehtnih strokovnih argumentov, nameniti sredstev za namene, ki jih strokovno zagovarjajo, saj so lahko prioritete ustanovitelja zastavljene drugače. To pa zagotovo vpliva na strokovno avtonomijo ravnateljev. Ravnatelj je lahko – med ostalim – tudi pedagoški vodja vrtca v pravem pomenu besede, le v primeru, ko ima v rokah tudi škarje in platno, kar v tem primeru pomeni, da vodi vrtec tudi v poslovodnem smislu. Ob združenju poslovodenja vseh vrtcev pod eno streho je ohranitev avtonomije ravnateljev zagotovo na izjemno veliki preizkušnji.
Kakovost delovanja vrtcev, ki je bila na tiskovni konferenci prav tako večkrat izpostavljena, se meri na številne načine. Sodelovanje v mednarodnih projektih je le eno od možnih meril, ne pa nujno tudi najbolj pomembno. Številne raziskave kažejo, da je kakovost predšolske vzgoje odvisna od kompetenc vzgojiteljev pri njihovem delu z otroki, družinami in skupnostjo. Prav to dejstvo je bilo izpostavljeno tudi že v okviru evropskega raziskovalnega projekta, ki je zajemal področje predšolske vzgoje 27 držav EU. Da bi uspešno razvijali raznolike kompetence vzgojiteljev, je potrebno vzpostaviti premišljen in subtilen sistem profesionalnega razvoja zaposlenih na ravni posameznega vrtca, ki ima vsak svojo specifiko in vpetost v svoje lokalno okolje. Ne pozabimo, da je vsak program dela lahko še tako dobro zapisan, ampak mimo neizpodbitnega dejstva ne moremo: PROGRAM SO pravzaprav LJUDJE.
Konglomerati pa so organizirani s centraliziranim upravljanjem, kjer centralno vodstvo določa strateške usmeritve in skupne vire za vse. Zaradi svoje velikosti in kompleksnosti lahko postanejo manj prilagodljivi in manj odzivni na spremembe v poslovnem okolju, v tem primeru v okolju predšolske vzgoje, ki pa so ravno tako kontinuirane, kot na kakšnem drugem področju. In ne nazadnje lahko tako velike organizacije postanejo manj odzivne na potrebe vseh deležnikov – otrok, staršev in zaposlenih. To dejstvo potrjujejo mnoge izkušnje že obstoječih (pre)velikih slovenskih vrtcev.
Silvija Komočar,
predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije
